20 stvar, ki jih niste vedeli o ognju

1. Zemlja je edini znani planet, na katerem ogenj lahko gori. Povsod drugje, ni dovolj kisika.

2. Ob predpostavki stabilnih nivojev goriva, toplote in kisika se bo obseg tipičnega ognja v vsaki minuti podvojil.

3. Ogenj je dogodek, in ne stvar. Segrevanje lesa ali drugih goriv sprošča hlape ki se lahko hitro vžgejo s kisikom v zraku; nastali žareči plamen plina dodatno segreva gorivo, sprošča več hlapov in ohranja cikel.

4. Energija večine goriv, ki jih uporabljamo, izvira iz ujetih sončnih žarkov. Pri fotosintezi sončna svetloba in toplota proizvedejo kemično energijo (v obliki lesa ali fosilnih goriv); ogenj tako uporablja kemično energijo da proizvede svetlobo in toploto.

5. Ogenj je poenostavljeno proces fotosinteze v obratni smeri.

6. Več kot je kisika, bolj je ogenj vroč. V zraku je 21% kisika; združite čisti kisik z acetilenom, kemičnim sorodnikom metana, in dobite oksiacetilenski varilni plamen, ki gori pri več kot 3000 stopinj Celzija – najbolj vroč ogenj, s katerim se boste kadarkoli srečali.

7. Količina kisika vpliva na barvo plamena. Ogenj z malo kisika vsebuje veliko negorljivih delcev goriva in bo zato rumene barve. Ogenj z visoko vsebnostjo kisika gori modro.

8. Plamen sveče je na dnu moder, ker je tam veliko svežega zraka, in rumen na vrhu, ker naraščajoči hlapi od spodaj delno zadušijo zgornji del plamena.

9. Ogenj proizvaja vodo? Res je. Na svečo položite hladno žlico in opazili boste kondenzacijo vodne pare na kovini …

10. … ker večina vosku podobnih organskih materialov, vključno z lesom in bencinom, vsebuje vodik, kateri se veže s kisikom nastaja z gorenjem H2O. Tudi iz izpušne cevi vašega avta prihaja voda.

11. Ogenj poznamo že dolgo časa: Pooglenele kosti in lesni pepel kažejo, da so zgodnji hominidi namenoma skrbeli za ogenj že pred več kot 400.000 leti.

12. V naravi je pa še dalj časa. Reže ogljika, približno 140 kilometrov severno od Sydneyja v Avstraliji, gorijo po nekaterih ocenah že približno 500.000 let.

13. Stari Grki so ogenj zanetili s koncentrirano sončno svetlobo. Parabolično ogledalo, ki usmeri sončne žarke, se še vedno uporablja za vžig olimpijske bakle.

14. Vsakih 52 let, ko se je na njihovem koledarju končal cikel, so Azteki ugasnili vse plamene v imperiju. Vrhovni svečenik je prižgal nov ogenj odprtem prsnem košu žrtvovane žrtve. Plameni iz tega ognja so bili nato razposlani po celotnem imperiju.

15. Velikanski požar v Londonu leta 1666 je uničil 80 odstotkov mesta, a je tudi končal izbruh bubonske kuge, ki je v preteklem letu terjala več kot 65.000 žrtev. Ogenj je pomoril namreč tudi podgane in bolhe, ki so prenašale bakterijo Yersinia pestis, ki povzroča kugo.

16. Požar Peshtigo v Wisconsinu je bil drugi najsmrtonosnejši požar v zgodovini Združenih držav, pri čemer je vzel 1.200 življenj, kar je štirikrat več kot veliki požar v Chicagu. Požara sta izbruhnila istega dne: 8. oktober 1871.

17. Najsmrtonosnejši požar v Ameriki je bil 27. aprila 1865, na krovu parnika Sultana. Med drugimi potniki je bilo tudi 1.500 nedavno izpuščenih zapornikov Unije, ki so potovali domov po Misisipiju, ko so eksplodirali kotli. Kapaciteta ladje je bila šestkrat presežena, kar pomaga razložiti število 1.547 smrtnih žrtev.

18. Požar imenovan Črni zmaj iz leta 1987, je največji gozdni požar sodobnega časa. Po vsej Kitajski in Sovjetski zvezi je požgal okoli 20 milijonov hektarjev.

19. Spontani vžig je resnično možen. Nekateri viri goriva lahko ustvarijo lastno toploto – npr. pri gnitju. Pistacije imajo toliko naravnega olja in so tako nagnjene k razkroju maščob, ki povzroča toploto, da jih mednarodni zakonik o nevarnem pomorskem blagu smatra za nevarno blago.

20. Kupi sena, komposta in celo starih časopisov in revij se tudi lahko samovnamejo. Še en razlog več, ki govori v zagovor recikliranja.