Kako zakuriti kamin ali lončeno peč?

Ogenj brez dima v kaminu – Ko opisujemo prijetno razpoloženje ob gorečem kaminu, vedno mislimo na čist žareč plamen, brez odvečnega dima, vendar se le ta lahko pojavi če ne upoštevamo določenih dejstev. Najpomembnejše je da kamin pravilno zakurimo, in sicer ne od spodaj navzgor kot velja splošno prepričanje. Pravi postopek prižiganja ognja je od zgoraj navzdol. 

Le ta je enostaven in zelo učinkovit način za občutno znižanje emisij škodljivih dimnih plinov. Pri tem drva v kaminu izgorevajo postopoma od zgoraj navzdol. V nasprotju s prižiganjem ognja pod poleni, je na ta način celoten proces zgorevanja počasnejši in ga je mogoče nadzorovati. Sproščajoči se dimni plini tečejo skozi vroči plamen in skoraj v celoti izgorijo.

Ogenj v kurišču prižgemo zgoraj in gori od zgoraj navzdol – kot pri sveči.

Ta način prižiganja ognja je primeren za kamine, kaminske peči, lončene peči in kurišča na drva z izhodom dimnih plinov navzgor.

Pravilni način prižiganja ognja v kaminu ali lončeni peči

• Priprava

Za začetno zgorevanje z nizko vsebnostjo emisij dimnih plinov pripravite vsaj štiri tanka in suha smrekova polena s presekom pribl. 3 x 3 cm in dolžino pribl. 20 cm ter pripomoček za prižiganje (npr. z voskom prepojena lesna volna).

• “Modul” za prižiganje ognja

Ta tako imenovani “modul” za prižiganja ognja lahko brez težav sestavite sami in nadomešča papir in karton. Štiri polena položite navzkrižno drugega nad drugim in vmes pripomoček za prižiganje ognja.

• Zlaganje polen

V velikih kuriščih, kot na primer v kaminskih vložkih, naložite polena navzkrižno drugo nad drugim. Pri tem morate večja polena položiti spodaj in manjša zgoraj.

• Namestitev “modula” za prižiganje ognja

Modul za prižiganje ognja postavite zgoraj na skladovnico polen (spodnja polena modula za prižiganje prečno na zgornja polena za kurjenje). Pod modul potisnite vžigalne kocke – zadostuje ena vžigalica in ogenj zagori.

Ostali napotki za kurjenje

• Kurišča ne smete preveč napolniti. Vedno upoštevajte navodila za uporabo.
• Nikdar ne smete popolnoma zapreti lopute za dovod zraka ali dimne lopute, ker bi s tem zadušili ogenj.
• Dolagajte samo posamezna polena ali lesne brikete. Položite jih na močno žerjavico, tako da drva takoj zagorijo. Pri dolaganju kuriva ne zaprite lopute za dovod zraka (nevarnost vzbuha plamena). Pri pečeh z oblogo iz naravnega kamna lojevec ali zidanih oz. krušnih pečeh ne dolagajte posameznih polen (celotno polnjenje).
• Loputo za dovod zgorevalnega zraka zaprite šele, ko žerjavice skoraj ni več videti. Tako se peč ne shladi prehitro.
• Redno praznite ohlajen pepel, najbolje po 10 – 20 kurjenjih.
• Redno čiščenje dimnika (pristojno dimnikarsko podjetje) znižuje emisijo prahu.
• Dodatne informacije dobite pri pristojnemu dimnikarskemu podjetju, vašem prodajalcu ali pa kar nas pokličite.

Dovoljena kuriva

Ko opisujemo prijetno razpoloženje ob gorečem kaminu, vedno mislimo na plamen, ki ga daje les. Pri zgorevanju les prijetno diši in poka. Toda v odprtem kaminu lahko uporabimo tudi druga goriva. Prvi pogoj za uporabo drugih goriv je primerna lončena peč, posebno njeno kurišče.

Pri vseh gorivih moramo paziti na dobro zgorevanje. Če zgorevanje ni dobro, pride do onesnaževanja peči in dimnika, kar pa ima za posledico kondenzno vlago in odvečne saje. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, lahko nastane ob kondenzni vlagi tudi žveplena kislina, ki uničuje posamezne dele, zato je potrebno uporabljati le dovoljena kuriva. Le ta so:

• Polena iz naravnega lesa, ki so se eno do dve leti sušila na pokritem mestu in zračnem mestu. Vsebovana vlažnost ne sme biti večja kot 14-17%.
• Briketi iz naravnega lesa.
• Polena ne smejo biti širša od 7 – 9 cm.
• Drva pred kurjenjem pustite stati vsaj en dan v ogrevanem prostoru. Hladen les slabše gori.

Pripomočki za prižiganje ognja: Dobite jih v specializiranih prodajalnah ali pa se obrnite na nas!

Ko prvič zakurite kaminsko peč, naj plamen ne bo premočan. Najprej se mora osušiti obzidava, izhlapeti morajo maščobe in barva. V začetku ogrevanja se bosta pojavila čad in smrad, kar pa bo hitro minilo. Če v začetku dimnik slabo vleče, prižgimo z voskom prepojeno lesno volno in vlek bo kmalu normalen.

Nedovoljena kuriva

Za prižiganje ognja so primernejši netivni pripomočki kot pa papir: karton, trske iz palet za enkratno ali večkratno uporabo, zabojčki, pohištveni les, lesni ostanki iz obnovitvenih del ter rušenja objektov nikakor niso primerni za prižiganje ognja ali kurjenje.

Dimni plini takšnih materialov nažirajo dele kurilne naprave in so škodljivi za zdravje ljudi in okolje.

Še nekaj o Biomasi

Biomasa je organska snov, ki nastaja s procesom fotosinteze. Pri tem rastlina črpa iz zraka CO2 . Pri sežigu biomase nastajajo ravno tako emisije CO2 , toda “računsko” se v gradbeni fiziki biomasa obravnava kot CO2 nevtralno gorivo.

Slovenija je bogata z gozdovi. Več kot 53% površin je pokritih z gozdovi, kar nas uvršča med države z največ gozdovi v Evropi. Lesna masa je v Sloveniji že sedaj pomemben vir primarne energije, njena uporaba pa se tudi zmerno povečuje.

Kurilnost lesa je močno odvisna od vsebnosti vlage:

• sveže posekan les (z okoli 60% vlažnostjo pri iglavcih in 50% pri listavcih) ima povprečno kurilnost 7 do 8 MJ/kg,
• suh les (0%) pa 19 MJ/kg,
• les, ki ga kurimo naj bi vseboval manj kot 30% vlažnost – sušimo 1 leto in ima kurilnost približno 12.2 MJ/kg.

V gorivo lahko oblikujemo tudi ostanke gozdne biomase in kmetijskih pridelkov. Tako lahko izdelamo:

• lesne sekance (12 MJ/kg)
• pelete (18 MJ/kg) in
• brikete – tudi bale (slama 14 MJ/kg)

Prednost tako oblikovanega goriva je v lažjem transportu, boljšem izkoristku kurilnih naprav in nižjih emisijah snovi, ki nastanejo pri kurjenju.

Skladiščenje biomase

Sekanci so izdelani iz “mokre” biomase zato jih lahko skladiščimo na prostem, najbolj pogosto pa v pokritih skladiščih.

Peleti so izdelani iz suhe biomase in iz okolice vsrkajo vodno paro, zato jih moramo skladiščiti v zaprtih prostorih.

Že po petih minutah brez dima: Dim pomeni tudi saje in fini prah. Če kurilna naprava deluje pravilno, začnejo polena najkasneje po 5 minutah zgorevati brez dima. V primeru, da dimljenje pri kurjenju traja dalj časa, niso izpolnjeni pogoji predpisov o dovoljenih emisijah iz privatnih kurišč. V tem primeru imajo pristojni organi pravico zahtevati ustrezne meritve in prekinitev delovanja kurišča.

Viri besedila: Schiffer H.J. in M. Rascher. prevedel D. Žitnik. (1989). Kamini in lončene peči. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. / UNI LJ, FA, Tehnologija instalacij; prof. Sašo Medved