Lončena peč – prednosti, delovanje, vrste

Katere vrste lončenih peči poznamo? Zunanji videz lončenih peči je večinoma enak: današnje lončene peči standardne izvedbe so si pogosto podobne kot jajce jajcu. Strokovnjak pa vendar razliko med pečmi opazi prej kot amater, ki ne ve, kakšna je notranja gradnja peči. V tem članku Vam bomo predstavili bistvene razlike med sodobnimi lončenimi pečmi in s skicami pojasnili notranjost lončenih peči.

Fizikalne osnove

Najprej moramo razložiti določene fizikalne zakone, po katerih deluje lončena peč in daje tako prijetno toploto v prostoru. Odkod torej večkrat poudarjena misel, da je lončena peč “duša prostora“?

Človeško telo samo daje toploto, ki je potrebna za življenje. Normalna temperatura človeškega telesa je 37°C. Ta prihaja po krvi do človekove kože, ki jo oddaja v okolico. Čim več človek telesno dela, več toplote ustvarja. Pri mirovanju se lahko zgodi, da ob neugodnih zunanjih vplivih, kot sta npr. mraz in veter, človeško telo odda več toplote, kot jo ustvari. Žilice se stisnejo, koža se skrči. V najbolj neugodnem primeru se začne telo tresti, s čimer ustvarja potrebno toploto. Človekovo telo odda v okolico za približno 100 vatov toplote na uro. Če je v prostoru dvajset ljudi, oddajajo na uro 2000 vatov toplote, kar pravzaprav ni malo.

Zanimivo je, kako človeško telo oddaja toploto. Podatki, ki jih navajamo, veljajo za prostor, v katerem je temperatura okrog 20°C:

• na sevanje odpade 45 % toplote
• na konvekcijo odpade 25 % toplote
• z izdihavanjem oddamo 25 % toplote
• z dihanjem oddamo 5 % toplote.

Pri idealni temperaturi (18 do 20°C) ustvari človeško telo toliko toplote, kolikor jo potrebuje in brez škode odda v okolico. Ker pa so povprečne vremenske razmere pri nas dokaj neugodne, idealne so samo nekaj poletnih mesecev, mora človeško telo dobiti manjkajočo toploto od zunaj z ogrevanjem.

Kako in v kakšni obliki bo telo dobilo dodatno toploto? Najugodnejše je tisto zunanje ogrevanje, ki ima podobno »obratovanje« kot naše telo. Ogrevanje naj bo torej tako, da velik del toplote nastaja s sevanjem. Tako ogrevanje pa že dolgo poznamo: to je ogrevanje z lončeno pečjo.

Kaj je posebnost lončene peči? Postavimo jo ob notranjo steno tako, da lahko vse zunanje stene čim bolje ogreva. Pečnice so vroče, temperatura na njih je do 150°C.

Kaj je posebnost sevanja? Sevanje, ki ga oddaja vroča lončena peč, je usmerjeno, kar pomeni, da je podobno sončnemu sevanju. Zadene ob zunanjo steno in ogreje njeno površino, tako da tudi ta izžareva toploto. Ob tem se segreva tudi notranja stena, s tem pa se povečuje ogrevna ploskev.

Žarilno toploto sprejemajo samo trdna telesa, ne pa tudi plini; zrak torej ostane hladen. Ta pojav ima naslednjo prednost: ker ostane zrak hladen, ni konvekcije, brez konvekcije pa se ne morejo premikati prašni delci v zraku. Majhen del konvekcije je le na površini pečnic. Kljub temu je v prostorih, ki jih ogrevamo z lončenimi pečmi, manj prahu kot pri drugih sistemih ogrevanja. Posebna prednost je hladen zrak v prostoru. To omogoča lažje izločanje vlažnega zraka, ki ga izdihavamo. Optimalna relativna vlaga zraka v ogrevanem prostoru naj bo med 40 in 60 odstotki. Prevlažen ali presuh zrak škodujeta tako dobremu telesnemu počutju kot zdravju.

Prednost pečnice same je, da se na njej ne moremo opeči. Če se dotaknemo na 150°C segretega likalnika, bomo dobili opekline. To se pri pečnici ne zgodi. Je sicer zelo vroča, ne bomo pa se opekli. Zakaj? Pečnice so iz žgane gline, ki ima majhno prevodnost toplote. Če položimo roko na pečnico, ji odvzamemo le malo toplote, ki se hitro ohladi. Ker pa je prevodnost toplote v pečnici majhna, iz notranjosti pride le malo toplote na površino.

Kako deluje lončena peč?

Postopek je vedno enak: zgorevajo drva, briketi ali peleti; nastaja toplota, ki jo lončena peč oddaja v kurišču in plinskih (dimnih) kanalih; toplota prehaja skoz šamotno oblogo do pečnic in jih ogreva; pečnice pa ogrevajo prostor. Vprašajmo se, v kakšnem tipu lončene peči bo izgorevanje najboljše, s tem pa dobro tudi ogrevanje. Na to vprašanje žal ne moremo odgovoriti na splošno; odgovorov je zelo veliko.

Načini gradnje lončenih peči

Najprej pojasnimo pojme »težek«, »srednje težek« in »lahek«, ki so povezane z načinom gradnje. Ti pojmi se nanašajo na debelino notranje obzidave lončene peči. Čim debelejša je obzidava s šamotnimi ali opečnimi zidaki v lončeni peči, tem težja je peč, seveda glede na njeno  dejansko  maso. Čim težja je obzidava lončene peči, tem teže se segreje. Seveda pa se tudi zelo počasi ohladi in je lončena peč topla še potem, ko nehamo kuriti. Nasprotno pa deluje tenka obzidava takole: lončena peč se hitro segreje, pa tudi ohladi, akumulacija toplote je majhna.

K lahkim izvedbam prištevamo toplozračne, žarilne in druge lončene peči. Žarilne peči niso več pogoste, zato jih ne bomo podrobneje obravnavali. »Druge« lončene peči so kombinacija lončenega plašča z električno ogrevalno mrežo (primerjaj električne termoakumulacijske peči!). Nekatere peči imajo v lončenem plašču cevi, skozi katere teče topla voda iz centralnega ogrevanja. Oboje teh peči se na zunaj prav nič ne razlikujejo. V današnjem času je najpogostejša toplozračna peč. Bistveno pri tej peči je, da segreva zrak. Težke ali srednje težke lončene peči ločimo v glavnem na peči na drva in peči na premog. Seveda je stroga delitev težka, ker imamo pogosto opraviti s pečmi na obe gorivi. Slednji tip lončenih peči je najpogostejši, o njem bomo največ govorili.

Z lončeno pečjo lahko ogrevamo na dva različna načina: dimnik, zrak, ki ga potrebujemo za zgorevanje, zrak, ki kroži, dimna cev, pot dimnih plinov, kanal za dovod zraka, vložek za ogrevanje, prehodna cev, mrzel zrak, topel zrak.

Običajna peč dobiva zrak za zgorevanje skozi odprtine v vratcih kurišča in prostora za pepel. Dimni plini uhajajo skoz dimno cev v dimnik. Puščice kažejo smer sevanja peči. Črtkane črte ponazarjajo konvekcijo (kroženje zraka) v prostoru.

Drugače je pri toplozračni peči: zrak, ki ga potrebujemo pri gorenju, prihaja po posebnem kanalu v litoželezni vložek. Dimni plini uhajajo v dimnik po kovinskih ali lončenih ceveh skozi ogrevalno komoro. Sevanje je označeno s puščicami.

V tem primeru je tudi konvekcija drugačna: notranji krog kaže kroženje zraka, ki se ogreje na pečnicah, zunanji krog pa kroženje zraka zaradi zgorevanja. Hladen zrak vstopa v peč na spodnji strani, se segreje na vložku in izhaja na zgornjem robu peči . Jasno je, da je v drugem primeru kroženje zraka intenzivnejše kot v prvem. Vse vrednosti v razpredelnicah so samo informativne; odvisne so od različnih vplivov, kot je npr. temperatura pečnic.

Stene lončenih peči

Kot smo že povedali, ločimo težko, srednje težko in lahko izvedbo lončene peči. Pri tem je odločilno število in debelina šamotnih zidakov in plošč, ki jih vgradimo v peč. Primeri lastnosti pečnega plašča (kurišče je pri tem izvzeto):

a) zelo lahka izvedba je samo iz pečnic, ki niso zapolnjene. Z zapolnitvijo razumemo zapolnitev vdolbin v pečnici, ki so označene s črtkano črto. Debelina stene je odvisna od vrste pečnic in znaša od 1,5 do 2 cm.

b) lahka izvedba: pečnice so zapolnjene s šamotnimi ploščami ali ustrezno debelo opeko. Celotna debelina stene je 5 cm.

c) srednje težka izvedba: zapolnjene pečnice odebelimo s šamotnimi ploščami, debelimi približno 2 cm. Celotna debelina stene je 7 cm.

č) težka izvedba: zapolnjene pečnice odebelimo s šamotnimi ploščami, debelimi najmanj 5 cm. Plošče so lahko tudi debelejše, vendar s tem zmanjšamo notranjo prostornino, prehod plinov je počasnejši. Vedeti moramo tudi, da ca. 10 cm debela stena tehta skoraj 200 kg/m2.

Zasnova običajne lončene peči

Če shematično probamo opisati zasnovo: na nosilno konstrukcijo postavimo ploščo iz kamna ali pločevine, nanjo pa podstavek lončene peči. Podstavek je lahko kovinski ali iz keramičnih elementov. Med stenami lončene peči so kurišče, prostor za pepel in dimni kanali.

Pečnice na notranji strani obzidamo s šamotnimi elementi (šrafirane ploskve). Pot plinov iz kurišča označuje črtkana črta. Notranje kanale za dimne pline izdelamo s šamotnimi elementi. Plini se dvigajo in padajo po navpičnih kanalih, ob zaključku pa je dimni kanal vodoraven in plini skozi priključek uhajajo v dimnik.

Na dnu navpičnih kanalov se nabirajo saje, zato je tu čistilna odprtina. Na spodnji strani kurišča je rešetka, pod njo pa posoda za pepel.

Ugotovili smo, da lončena peč na poseben način vpliva na človekovo počutje. Vprašajmo se, kaj je bistveno pri odločitvi za določeno vrsto peči. Naj vam pomagamo s primerom. Na vprašanje, kako bomo kurili, je več odgovorov. Poiščite tistega, ki vam najbolje ustreza. Na ta način poiščite odgovore tudi na naslednja vprašanja.

Ob tem razmišljanju pridemo do peči z naslednjimi lastnostmi:

1. Dodatno ogrevanje.
2. Ogrevali bomo en sam prostor.
3. Peč lahko zakurimo ob katerem koli času, zato izberemo težko peč.
4. Predvidevamo mešano gorivo.
5. Dolaganje kuriva nas ne moti.
6. Peč naj po možnosti ogreva zrak in vodo.

Vrste lončenih peči

Poleg “običajne ločene peči poznamo več variacij.

Lončena peč na drva: Je posebna vrsta lončene peči. Ima enak videz kot običajna lončena peč, le notranjost je modernejša. Veliko kurišče omejuje na zgornji strani šamotna plošča. Peč nima niti rešetke niti prostora za pepel, ker nista potrebna, saj les, s katerim kurimo, gori na ravni ploskvi bolje kot na rešetki. Zunanje stene peči so podobne onim pri običajni lončeni peči. Dimni plini uhajajo iz kurišča v zgornje dele peči. V zadnjem od treh prekatov je priključek v dimnik.

Štedilnik iz pečnic: Posebnost je štedilnik iz pečnic. V prejšnjih časih so pogosto uporabljali take štedilnike, pozneje so bili nekoliko pozabljeni, danes pa jih delajo vse pogosteje, največ zaradi želje po ohranjanju stare dediščine. Štedilnik je pokrit z masivno železno ploščo, v kateri so pogosto železni obroči, ki jih lahko snamemo. Podobno je izdelan tudi štedilnik v kombinaciji s pečjo.

Lončena peč s toplim zrakom: Lončena peč deluje takole – dimni plini uhajajo iz kurišča po kanalu enem kanalu v grelnik in po drugih v dimnik. Stene kurišča se segrejejo na ca. 300°C in ogrevajo notranjo i;tian sten v peči. Ta se segreje na ca. 80 do 100°C, kar daje na zunanji strani pečnic temperaturo ca. 50°C. Mrzel zrak, ki ga dovajamo v peč, se dviga ob kurišču in grelniku, se ogreva ter uhaja skoz odprtine za topel zrak. Pomanjkljivost: Na stenah kurišča in grelnika se lahko nabira plah, ki ob izgorevanju tli in povzroča neprijeten vonj.

Prednosti ogrevanja z lončenimi pečmi

1. Ne glede na vrsto goriva moramo pri zgorevanju dovajati v peč ustrezno količino zraka. Ob stalnem zgorevanju porabi lončena peč v enem dnevu tudi štirikratno količino zraka v prostoru, kar pomeni, da se zrak v prostoru stalno obnavlja. Zato moramo v prostor nenehno dovajati svež zrak. Ker so v današnjem času okna in vrata zelo tesna, moramo predvideti posebne kanale za dovod zraka.
2. Z zrakom uhajajo skozi peč v dimnik prah, ogljikov oksid, smrad ipd. Zadnji poskusi kažejo, da se z menjavo zraka v prostoru zmanjšuje tudi radioaktivnost, najpogosteje posledica radioaktivnega radona, ki ga oddajajo različni materiali.
3. Lončena Peč oddaja toploto, ki ustreza človeškemu organizmu in jo ta najbolje sprejema.
4. S pečjo lahko dosežemo optimalno oddajo toplote v določenem času.
5. Ogrevanje z lončeno pečjo ni vezano na kritične vire energije, npr. na električni tok.

Članek je informativne narave zato si podjetje Peči keramika pridržuje pravice vnosa morebitnih napak in ažurnosti podatkov. Za natančne informacije mojstra in individualna vprašanja nas kontaktirajte na telefon ali mail. Veseli pa bomo tudi vašega osebnega obiska v našem salonu!

Viri besedila in slik: Schiffer H.J. in M. Rascher. prevedel D. Žitnik. (1989). Kamini in lončene peči. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.